fbpx

Najpogostejša vprašanja

Najpogostejša vprašanja

8. January 2018Haris Kajtezović

Want create site? Find Free WordPress Themes and plugins.

Vsakič, ko dobim zanimivo vprašanje o treningu ali prehrani, si vzamem čas in napišem temeljit odgovor. In v vseh letih mojega trenerstva se je takšnih vprašanj in argumentacij nabralo že kar nekaj. Tukaj je 20 najpogostejših. Poglej, morda najdeš tudi svojo zagato, na katerega že dolgo iščeš zanesljiv odgovor.

1. Ali moram šteti kalorije, če želim shujšati?

Ne le, da je štetje kalorij za marsikoga velik izziv – še posebej za tiste, ki jedo večino obrokov zunaj ali veliko potujejo – ampak to niti ni potrebno za dosego rezultatov. Poleg tega lahko štetje kalorij vzame veliko časa in je stresno, kar lahko vpliva na same rezultate oblikovanja telesa. Ključ do uspeha mojih strank je odmerjanje živil s pomočjo dlani oz. prstov, čemur sledi naknadno spreminjanje količin glede na posameznikove potrebe. Prednost tega pristopa je, da imaš takšno »merilno napravo« vedno s sabo in je pravzaprav tako natančna, da tehtnice ne potrebuješ. To je tudi logična rešitev, saj je velikost dlani navadno sorazmerna z velikostjo telesa. Veliki ljudje imajo večje dlani in potrebujejo več hrane, pri manjših ljudeh pa so manjše tako dlani kot tudi potrebe po hrani. Če te zanima, kako deluje ta sistem odmerjanja z dlanjo, preberi tole objavo.

2. Ali moram vsakič delati druge vaje, da »presenetim« mišico?

Sprememba vaj in treninga je skoraj nujna, če ne želimo obstati pri svojem napredku, a ne v taki meri, kot to počnejo nekateri. Morda je zabavno in razgibano delati vsakič druge vaje, a to ni povezano z večjim napredkom. Pravzaprav je naš rezultat lahko slabši, saj preveč časa in energije porabimo za spoznavanje vaje. To navadno utrudi naše možgane in živčni sistem, tako da se po takšnem treningu počutimo izmučeni in imamo zato (lažni) občutek dobrega treninga. A žal večinoma ostane le pri občutku. Kot je priporočljivo spreminjanje vaj, pa je najprej priporočeno tudi navajanje našega telesa na te nove vaje. Naše telo se najhitreje privadi na ponovitve, serije, teže in počitek ter šele nato na samo vajo. Če si želiš zares napredovati, poskusi spreminjati svoj trening v tem vrstnem redu.

3. Nekdo mi je rekel, da moram jesti hrano, ki je ne maram, če želim izgubiti na teži. Je to res?

Dejansko je včasih to lahko učinkovit nasvet. Zakaj? Nekaj skupnega imajo živila, ki jih ne maramo. Jemo jih z odporom in počasneje, počasneje jih žvečimo ter brez slabe vesti pustimo nekaj ostankov na krožniku. Vse to je ravno nasprotno hrani, ki jo imamo radi, saj to jemo z veseljem, hitreje in praviloma spraznimo celoten krožnik ali celo več. Več manj priljubljene hrane na krožniku lahko tako naredijo celo nekaj sto zaužitih kalorij razlike in to je lahko razlog, da izgubljamo kilogram ali dva. Dodaten razlog je še dejstvo, da je »osovražena« hrana (npr. zelenjava) običajno bolj zdrava, manj kalorična in manj predelana. Resnica je, da nam hrana predstavlja več kot le kalorije, in prav je, da uživamo v njej. In enako pozitiven učinek na oblikovanje telesa lahko dosežemo tudi pri obroku nam zelo ljube hrane, če smo pri tem pozorni, da jemo počasneje, prenehamo takrat, ko smo siti, in ne, ko je krožnik prazen ali nas začne boleti želodec. Vsekakor pa se moramo truditi, da ima naša najljubša hrana temelje zdrave hrane.

4. Po treningu nisem dovolj utrujen/-a. Ali lahko dodam kakšno dodatno vajo?

Najprej univerzalni odgovor na tovrstna vprašanja: odvisno. Kaj je namen treninga? Postati utrujen ali doseči rezultat? Seveda slednje, pa naj bo to izguba maščobe, pridobivanje moči, mišic in kondicije ali pravilno izvajanje ter aktivacija mišic. Nikjer ni pogoj napredka popolna izmučenost. Pravzaprav je bolj zaželeno, da ohranimo energijo tudi po koncu treningu, saj to pomeni, da smo uspešno dvignili metabolizem in imamo boljše možnosti za regeneracijo. Poleg tega je dobro upoštevati, kdaj imamo naslednji trening. Če naredimo danes prenaporen trening in nas čaka naslednji že prihodnji dan, tvegamo, da bo jutrišnji trening slabši.

5. Ali se moram izogibati ogljikovih hidratov, če želim shujšati?

Skoraj nikoli ne priporočamo popolno izločitev ogljikovih hidratov z jedilnika. Res je, da nekateri ljudje slabše prenašajo ogljikove hidrate in se jim prevelika količina hitro pozna pri počutju ter telesni postavi, zato je pomembno, da pazijo, kdaj zaužijejo koliko določene hrane. Tistim, ki so nagnjeni k temu, da se hitro zredijo, priporočamo, da pojedo večino svojih hidratov po treningu. Znano dejstvo je, da imajo hidrati pomembno nalogo pri delovanju možganov, manj znano pa je, da imajo hidrati veliko vlogo tudi pri preprečevanju vnetij in hitrejši regeneraciji po treningu.

6. Ali moram teči, če želim shujšati?

Veliko ljudi dojema »kardio« treninge kot zelo pomembne v borbi s kilogrami. Pri nekaterih pokaže tehtnica po končanem tekaškem treningu kar kilogram manj. A bilo bi naivno pričakovati, da smo ta manjkajoči kilogram izgubili s porabljanjem energije iz maščobnih zalog. Navadno sta razloga povečano potenje in poraba glikogenskih rezerv. Za učinkovito izgubljanje maščobe moramo skoraj vedno postaviti v ospredje prehrano, trening za moč in intervalni (metabolični) trening. Zanemariti pa ne smemo še ene stvari. Ljudje, ki si želijo občutno zmanjšati težo, so navadno brez kondicije in z malo izkušnjami telesne vadbe. Ne le, da z odvečnimi kilogrami bremenijo svoje sklepe, ampak je tudi mišična aktivacija pri takšnih posameznikih vprašljiva. Zaradi čezmernega sedenja so mišice zadnjice zaspane, mišice okrog gležnjev pa ne dovolj močne za naporno vadbo. Zaradi tega se veliko napora prenese na kolena, npr. tek v nizkem položaju, premalo odrivanja s stopali ipd. Ne teci, da bi shujšal. Shujšaj zato, da boš tekel.

7. Čutim utrujenost v križu. Ali naj se izogibam mrtvih dvigov?

Ljudje se neupravičeno bojijo mrtvih dvigov in njegovih posledic. Zaradi slabe tehnike čezmerno uporabljajo spodnji del hrbtenice. Ker te mišice niso narejene, da bi dvigovale težka bremena, navadno popustijo, naša hrbtenica se skrivi in posledično tvegamo poškodbo. A za tovrstne bolečine ne smemo kriviti mrtvih dvigov, ampak napačno tehniko. Sama vaja je pravzaprav primerna za zdravljenje takih poškodb. Dejstvo je le, da moramo pri njej uporabljati vse naše velike mišice (v nogah, zadnjici, trupu, pa veliko hrbtno mišico in srednje hrbtne mišice ter roke). Za začetnike predlagam, da namesto »klasičnih« mrtvih dvigov izvajajo dvige bokov, enonožne mrtve dvige in potege z elastiko ali s kablom v predklonu. Pri teh vajah se krepijo enake mišice, lažje se jih priuči in so bolj obvladljive.

8. Ali sadje redi?

Sadje spada med ogljikove hidrate, ki naj jih ne bi uživali v velikih količinah, še posebej, če je naš cilj izguba maščobe. Res je, da ogljikovih hidratov ni priporočeno jesti samostojno, saj dvigujejo krvni sladkor, ki je nasprotnik hujšanja. Po drugi strani pa ima sadje toliko dobrih sestavin (vitamini, minerali, antioksidanti), da ne priporočamo popolne izločitve iz prehrane. Ljudem, ki težje izgubljajo maščobo, svetujemo, da večino sadja pojedo po treningu. Naslednji korak pa je zamenjava sadja z visoko vsebnostjo sladkorja s tistim z manj sladkorja. Priporočljiva je tudi menjava z zelenjavo, ki je manj kalorična.

9. Ali moram imeti med izvajanjem počepa stopala v širini ramen?

To vprašanje sem si zapisal, ko je pred dvema letoma prišel do mene najbolj “nabit” možakar v fitnesu. Njegova težava je bila, da so ga med počepi bolela kolena. Bil je prepričan, da jih dela pravilno, saj je njegov nekdanji trener rekel, da mora med izvajanjem stati s stopali v širini ramen. Prosil sem ga, naj naredi nekaj takšnih počepov, da bi ugotovil morebitno težavo. Njegova ramena so bila tako široka, da je s stopali v njihovi širini izgledalo, kot da dela počepe skorajda v položaju špage. Zaradi tako široke postavitve mu je grobo obračalo kolena navznoter in krivilo hrbtenico. Stopala v širini ramen je dober nasvet, če so ramena približno v širini bokov. Ko določamo položaj stopal pri počepu, navadno vadečega prosimo, naj nekajkrat skoči v višino. Njegovo »pristajališče« stopal je navadno začetni položaj za počepe, in to je navadno tudi širina njegovih bokov.

10. Ali so trebušnjaki najboljša vaja, če želim zmanjšati obseg pasu?

Ko govorimo o izgubi maščobe na trebuhu večina ljudi pomisli na trebušnjake. Razlog je lahko, da tisto pekočo bolečino med izvajanjem vaje enačimo z izgubljanjem maščobe ali smo enostavno pod vplivom večernih oglasov, ki prodajajo čudeže. Resnica je, da je veliko drugih vaj in stopenj treninga, ki lahko učinkovitejše vplivajo na izgubo maščobe. Stopnja, najučinkovitejša za izgubljanje maščobe, vključuje olimpijske dvige, krožne vaje, vaje za celotno telo in ponovitve v območju za pridobivanje mišične mase. Na tak način dvignemo energijo v mirovanju, ki je izjemno pomembna. Povprečen človek na primer trenira štiri ure na teden, kar pomeni, da ostalih 164 ne trenira. Razmerje je precejšnje in prav zaradi tega ni najpomembneje, koliko kalorij pokuriš na enem treningu, ampak kakšen učinek dosežeš s tem treningom. Boljša izbira so torej vaje, ki bodo porabile veliko kalorij, hkrati pa poskrbele, da se naše mišice aktivirajo in celo gradijo. Ne smemo prezreti dejstva, da so trebušne mišice le en del našega mišičnega sistema. In krepiti samo te – brez mišic, ki opravljajo podobno in nasprotno vlogo – lahko povzroči nesorazmerja, disfunkcije, bolečine ter poškodbe.

11. Želim si hitrega izgubljanja maščobe. Ali lahko preskočim obrok po treningu?

Ko delamo kondicijske ali vaje za moč, porabljamo energijo in povzročamo mikropoškodbe mišic. Ko je takšnega treninga konec, je naš največji cilj poskrbeti za primerno regeneracijo in se pripraviti na naslednji trening. Beljakovine po treningu bodo poskrbele, da se poškodovane celice obnovijo, hidrati pa, da pridejo beljakovine pridejo do poškodovanih celic. Ogljikovi hidrati namreč vplivajo na hormon inzulin, ki je sicer znan tudi kot »hormon sitosti«, a ima še eno pomembno vlogo – deluje kot hitri prenašalec. Poleg primerne hrane je zaželeno, da poskrbimo tudi za ustrezno hidracijo. Med treningom (sploh poleti) lahko namreč izgubimo večje količine tekočine, poleg tega pa voda pomaga »odstraniti« zakisanost, ki se naredi v mišicah.

12. Pri počepih s palico me boli križ. Kaj naj naredim?

Ta težava je v fitnesih pogosta. Resnica je, da počepi s palico zadaj niso najboljša vaja, ko pride do bolečin v križu. Večina ljudi stabilizira hrbtenico z mišicami hrbta in premalo z uporabo trebušnih mišic. In ker vedno znova dodajamo večja bremena (ker so naše noge tega zmožne), je rezultat, da hrbtne mišice garajo še bolj. Namesto takih počepov raje priporočamo počep z bremenom spredaj, npr. z utežjo, kettlebellom ali palico. Še boljši so počepi na eno nogo, torej izpadni koraki, kjer je aktivacija trebušnih mišic veliko večja. Tako z našimi strankami, ki imajo težave s križem, vedno začnemo z enonožnimi vajami.

13. Za mano je že več diet – a vse neuspešne. Moja motivacija ni dovolj močna. Kaj naj naredim?

Najprej malce za šalo: beseda »dieta« izhaja iz angleške besede »die«, kar pomeni umreti!

Trije glavni razlogi, zakaj so ljudje na dietah neuspešni:
1. Naše telo se bori proti temu (upočasnitev metabolizma)
2. Naši možgani se borijo proti temu (vse, kar delamo, je, da razmišljamo o hrani)
3. Naša vsakodnevna okolica se bori proti temu (v TV-oglasih, na jumbo plakatih in v trgovinah ne oglašujejo solat, ampak kalorično nezdravo hrana)

Milijoni let evolucije so pustili posledice. Naše telo ne mara izgubljati teže; to je zanj alarm in na vsak način se hoče izogniti temu. Ljudje, ki poskusijo jesti samo solato, uspešno izgubijo nekaj kilogramov na začetku, a kmalu ugotovijo, da se hujšanje nato ustavi. Ko jemo premalo, začne naše telo »varčevati«; »ugašati« življenjsko nepomembne procese (da prihrani energijo) in porabljati mišice (za pridobitev hitrega vira dobre energije za procese, ki so življenjskega pomena za preživetje). Druga težava se pojavi, ko znova začnemo jesti »normalno«. Kilograme pridobimo nazaj še hitreje, kot smo jih izgubili. Ko jemo premalo, začnejo naši možgani še bolj zavzeto razmišljati o hrani. Lahko se seveda vsemu temu upiramo, a je proces podoben potiskanju skale v neskončen hrib. Mali padec motivacije in bam, popustimo. A za tak neuspešen poskus ne smemo kriviti svoje motivacije. Namesto klasične diete »vse ven« mi svoje stranke učimo, da shujšajo tako, kot so se zredili: nevede. Na vprašanje »Kako si se zredil?« namreč navadno dobimo odgovor: »Ne vem, se je kar zgodilo.« Z malimi triki lahko pretentamo svoje telo (metabolizem), možgane in spremenimo svoje okolje, da dela v našo korist in ne v škodo. Aja, še to: beseda »dieta« v resnici izhaja iz latinske besede »diaeta«, ki pomeni način življenja.

14. Nekaj časa se mi je teža manjšala, zdaj pa se je ustavilo. Kaj naj naredim?

To je vprašanje, ki zahteva daljšo analizo, da se ugotovijo razlogi, ki jih je zares veliko.
Možni vzroki za stagniranje teže so:
premalo beljakovin v prehrani
Če na tvojem jedilniku primanjkuje beljakovin, so procesi za izgradnjo mišic in njihovo regeneracijo manj uspešni ali celo ustavljeni. Ker so mišice velik porabnik energije, je to lahko problem, pogostejši pri ženskah kot pri moških.
preveč ali premalo treninga
Preveč treninga ni dobro, saj naše telo nima dovolj časa za regeneracijo. Pri premalo treningih pa telo seveda ne dobi dovolj impulza za spremembe – izgradnjo novih mišic in porabo energije iz maščob.
preveč stresa
Ko smo pod vsakodnevnim stresom, naše telo preklopi v »sistem za preživetje« (visoka raven hormona kortizol), v katerem telo teži k shranjevanju maščobe in ne njeni izgubi.
slab spanec
Nekakovosten spanec je lahko začetek vsega slabega: bolj občutimo posledice stresa, delamo slabše treninge in težje sledimo zdravi prehrani.
preveč kalorij za svoje potrebe
To je eden redkejših razlogov, sploh če upoštevamo dejstvo, da svoje prehrane nismo spreminjali od takrat, ko smo uspešno hujšali. Zato se je bolje osredotočiti na zgornje vzroke.

15. Imam sodelavca, ki jé zares katastrofalno, a se mu nikjer ne pozna. Kako je to mogoče?

Pogosto se zgodi, da ima stranka s prekomerno telesno težo sodelavca ali prijatelja, ki zjutraj poleg kave poje sirovo štručko, pozneje pa še eno kavo s smetano z rogljičkom, a ob tem nima težav z odvečnimi kilogrami. »Mislim, trener, če jaz začnem tako jesti, se takoj zredim«. Kako je mogoče, da ima lahko sirova štručka tako različne vplive? Da bi izvedel odgovor iz prve roke, sem naredil »miniraziskavo«. Povprašal sem nekaj teh »suhih fenomenov«, kako sicer živijo in kaj jedo. Ugotovil sem, da ti ljudje sicer, npr. doma, jedo drugače. Mogoče je njihova prehrana na prvi pogled res katastrofalna, a mnogi izmed njih si doma po službi pripravijo zdrav, topel obrok in tudi zvečer ne obsedijo pred TV-jem s čipsom. Nobenih prenajedanj. Jedo, ko so lačni, in nehajo takrat, ko so siti. Druga stvar, ki so mi jo povedali skoraj vsi, je bilo opiranje na nekakšna močna osebna pravila. »Če v službi pojem več kot navadno, potem za večerjo pojem manj.« »Če zjutraj ugotovim, da so mi hlače malce tesne, jem naslednje dni med službeno malico bolj zdravo in morda malce manj.« Na prvi pogled se sliši naivno in brez veze, a upoštevajmo še eno drobno dejstvo: suhi ljudje navadno nosijo bolj oprijete hlače in majice kot debelejši, ki imajo običajno rajši bolj ohlapna oblačila. Suhi tako hitreje opazijo kak dodaten kilogram oz. centimeter okrog pasu. Zaradi tega se njihov alarm vklopi prej. Ko pretežka oseba »opazi«, da se je zredila, ima navadno na tehtnici vsaj nekaj kilogramov več nazadnje. In prepogosto temu sledi hitro, »instant« hujšanje. A treba je upoštevati, da takšna oseba lažje izgubi isto število kilogramov kot suha oseba, a to seveda ni realno glede na izhodiščno težo obeh oseb; treba je pogledati odstotek izgubljene teže.
V svoji »miniraziskavi« sem ljudi z normalno postavo vprašal še nekaj – kakšno hrano kupujejo oz. kakšne velikosti embalaže običajno izberejo. »Ker doma ne jem vsakodnevno oz. pogosto, si navadno kupim manjše količine (konzerve, steklenice, vrečke), da je hrana vedno sveža in je ne mečem stran.« Navadno je v njihovih hladilnikih vse manjše: konzerve s fižolom ali tunino, škatle z jajci in testeninami ipd. Večje embalaže nas pogosto zavedejo in za obrok odmerimo več, kot bi, če bi imeli doma manjša pakiranja. Če upoštevamo takšne navidezno majhne ukrepe vsakodnevno, se dodatne kalorije začnejo nabirati.

16. Med tednom jem super, a potem pride vikend, ki me čisto vrže iz tira. Kaj naj naredim?

To je pogost problem večine ljudi. Med vikendom hud, »nemški« sistem. Vse je preračunano, služba, obroki, treningi in druženje s prijatelji. Potem pa pride vikend in nobenih pravil. Jemo, ker smo lačni, ker nam je dolgčas, ker se dobro počutimo, ker se slabo počutimo. Vse je razlog za to, da damo nekaj v usta. Prvi nasvet bi tako lahko bil, da postaviš nekakšna »vikend pravila«. A zamisli si jih že med tednom, ne v soboto zjutraj. Načrtuj, kaj bo za zajtrk, kosilo, malice in večerjo. Kdaj bo čas za te obroke, je v hladilniku vse, kar potrebujem? Drugi nasvet je, da umakneš hrano v predale, stran od pogledov. Pogosto se lakota začne z očmi. Kdaj prej postanemo lačni? Če se v kuhinji ves čas sprehajamo mimo hrane (naj bo to škatla s kruhom ali posoda s sadjem) ali če je pult prazen? Razlog je povsem znanstven. Ko gledamo hrano, naše oči sporočijo možganom in želodcu, da je čas za hranjenje in naj se pripravijo nanj. Zaradi tega lahko začutiš občutek lakote veliko prej, kot bi ga sicer.

17. Ko grem na nedeljsko družinsko kosilo, je povsod samo pregrešna hrana in pijača. Na tak način je nemogoče shujšati. Kaj lahko naredim glede tega?

Skoraj vsi mi imamo tak problem – suhi in debeli ljudje, celo trenerji. Sploh pa je težavno, če izhajaš iz takšne družine, ki dá veliko na srečanja, skupno obedovanje in gore hrane. Ne moremo spremeniti svoje kulture in staršev. Tega niti ne poskušajmo. Veliko lažje in učinkoviteje kot druge ter okolico je spremeniti sebe. Prva težava družinskih kosil je količina. Rešitev v izogib prenajedanja je lahko naslednja. Po raziskavah nas ne nasiti le sama hrana, ampak tudi drugi dejavniki, kot so prazen krožnik, pa da prenehajo jesti ostali okrog mize ipd. Zato priporočam, da v omizju izbereš osebo, ki jé najpočasneje, in spremljaš njen tempo. Začni jesti takrat kot zadnja oseba in prenehaj takrat, ko končajo drugi. To ti lahko prihrani nekaj sto kalorij. Druga težava pa je slaba izbira hrane. Seveda bo najpreprosteje, da si pametno oblikuješ svoj krožnik: namesto več krompirja, riža ali testenin dodaj več zelenjave. To spremenjeno razmerje nam lahko prihrani 200–300 kalorij. Tretji nasvet je, da prilagodimo večerjo družinskemu kosilu. Če je bilo za kosilo veliko kalorične hrane, naj bo za večerjo le lahka solata. Če upoštevamo vse namige, družinsko kosilo ne bo več tako problematično.

18. Spremljam oddajo The Biggest Loser in nekateri tekmovalci so izgubili res veliko kilogramov. Misliš, da jim bo uspelo obdržati takšno postavo, ko se šov konča?

Če bodo spremenili svoje razmišljanje, potem bodo uspešni. Če pa bodo razmišljali enako, kot so pred samim šovom, se bodo verjetno zredili nazaj. A zakaj?
Zelo težko je biti suhec z razmišljanjem debele osebe.
Saj poznaš zgodbo o običajnih ljudeh, ki zaradi zadetka na loteriji čez noč postanejo milijonarji. Čez nekaj let bankrotirajo in končajo v dolgovih. Mislim, da se enaka stvar zgodi tukaj. Tisti novopečeni milijonar je res imel na računu milijone, a še vedno je razmišljal kot povprečen smrtnik. Lahko izgubimo veliko kilogramov, a če potem še vedno razmišljamo kot debeli ljudje, se bomo zredili nazaj. Zaradi tega je pomembno, da med svojim hujšanjem spreminjamo tudi svoje razmišljanje, pogled na življenje in vsakodnevne vzorce obnašanja. In jaz iskreno upam, da jim uspe.

19. Jaz res nič ne jem, pa se vseeno redim. Kako je to mogoče?

Ljudje, ki imajo prekomerno telesno težo, velikokrat povedo, da ne jedo zajtrka in/ali kosila, pa vseeno ne morejo uspešno shujšati. Ko te ljudi vprašam, kaj se najde na njihovih pisalnih mizah, pa na domačem kuhinjskem pultu in tudi v predalčkih v avtu, so to navadno mali piškotki, oreški ter čokoladice, a hitro dodajo, da tega v bistvu skoraj nikoli ne jedo. Zatem jih prosim, naj konec dneva preštejejo te piškote ali čokoladice. Mislim, da takrat postanemo enakih misli. Stavim, da vsak večer nekaj koščkov manjka. Večinoma ugotovimo, da enostavno pozabijo na hrano, ki so jo pojedli. Jedo nezavedno, medtem ko se ukvarjajo z drugimi stvarmi (pisanje poročila v službi, pospravljanje po kuhinji, vožnja …). Raziskave profesorja Briana Wansinka so pokazale, da debeli ljudje pozabijo okrog 40 % vseh kalorij, ki jih zaužijejo čez dan. Suhi ljudje ob tem pozabijo le 10–20 % kalorij. Poleg tega je treba upoštevati še večerjo, ki je navadno pri ljudeh, ki preskakujejo zajtrke in kosila, obilnejša.

20. Med delom se ne morem upreti slabi hrani. V službi je napeto, delamo veliko in ko je čas za malico, mi zapaše nekaj sladkega; navadno pojem kakšno čokoladico, rogljiček ali piškotke. Kaj lahko naredim glede tega?

Prvi nasvet: Naredi takšne slabe izbire težje dostopne in zdrave izbire vedno na voljo. Vsi se ujamemo v delo in po nekaj urah ugotovimo, da že od jutra nismo nič pojedli in da smo že precej lačni. Navadno si želimo pojesti nekaj zelo na hitro, saj ne želimo izgubiti koncentracije in časa za delo. In če smo toliko v delu, tudi nismo tako pozorni na to, kaj pojemo. Prelisičimo svoje telo: poskrbimo za zdravo zadovoljitev, ki pa mora biti že vnaprej pripravljena. Če nam torej zapaše nekaj sladkega in imamo dve izbiri (a) zdrava malica, ki smo si jo pripravili doma že zjutraj in b) najljubša čokoladica iz avtomata na službenem hodniku), bomo prej posegli po malici s pisalne mize. Včasih nas bo premamila čokoladica, a gotovo ne vsak dan.
Še vedno ni odgovora na tvoje vprašanje? Imamo jih še več. Izpolni spodnji obrazec in prejmi še 20 odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki smo jih nabrali v svojih karierah osebnega trenerstva

       
Did you find apk for android? You can find new Free Android Games and apps.

category: workout

Komentarji

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *